501, Zgradba 1, Boyingova zgradba, 18. Qingshuiheova tretja cesta, Skupnost Qingshuihe, Območje Qingshuihe, Okrožje Luohu, Shenzhen 0086-755-33138076 [email protected]
Reševalski roboti za vodne reševalne akcije danes imajo trdno plavalno opremo, se premikajo v vse smeri zahvaljujoč posebnim pogonskim sistemom in lahko prevažajo pomembno opremo za izredne razmere na vodi. Ti stroji vržejo rešilne jopiče veliko hitreje, kot bi jih ljudje lahko ročno, dejansko približno 72 % hitreje. Poleg tega si pomagajo z odbijanjem zvočnih valov ob objekte, da najdejo pot mimo podvodnih ovir, nekako tako kot se orientirajo netopirji. Vgrajeni so tudi zvočniki, s katerimi lahko neposredno komunicirajo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Obala je to tehnologijo pregledala leta 2023 in ugotovila nekaj zelo impresivnega: skoraj devet od desetih testnih reševanj je uspelo tudi pri valovih višjih od štiri čevlje, kar je zelo nevarno območje za vsakogar, ki bi moral plavati tja.
Vse več mest danes vključuje robotiko v svoje operacije za javno varnost prek centraliziranih ukaznih sestavov. Glede na nova pravila Nacionalne združbe za zaščito pred požarom za leto 2024 morajo ekipaže za reševanje na hitrih vodah imeti vsaj dva delujoča robota, ki sta takoj pripravljena v njihovih glavnih vozilih za odziv. Zanimivo je, da ta sprememba očitno dejansko prinaša razliko. Na podlagi testov, opravljenih na Programu za upravljanje izrednih razmerij na Univerzi Severna Alabama med vadbo reševanja na rekah, osebje za nujne primere ima približno 63 % manjšo tveganje hipotermije, kadar lahko pošlje robote namesto da bi sami vstopili v mrzlo vodo.
Požarne službe so v letu 2023 povečale uporabo dronov za reševanje na vodi za 40 %, kar je posledica treh ključnih prednosti:
Ta trend kaže na naraščajoče soglasje, da robotski sistemi povečujejo učinkovitost misij brez nadomeščanja usposobljenega osebja.
Ko prvi reagirajoči skočijo v hrapavo vodo, se soočajo z različnimi resnimi grožnjami. Nevarnost utopitve je vedno prisotna, tako kot hitro nastajajoča hipotermija in poškodbe zaradi predmetov, skritih pod površjem. Nacionalni inštitut za reševanje na vodi je lansko leto opravil raziskavo in odkril nekaj precej alarmantnega: skoraj polovica (42 %) poškodb se zgodi, ko reševalci poskušajo ročno izvleči žrtve v močnih tokovih. In še huje: vreme se lahko nenadoma spremeni, kar dodatno poveča nepredvidljivost razmer. Prisotna je tudi celotna težava onesnažene vode, ki vsem udeležencem doda dodatno plast tveganja.
Drone za reševanje na vodi, ki delujejo na daljavo, omogočajo varno reševanje žrtev iz kontrolnih točk na obali. Ti sistemi dostavljajo plavalne naprave in toplotne odeje, hkrati pa ohranjajo varnostni razmak 45 metrov med osebjem in nevarnimi conami. Naprednejši modeli imajo dvosmerno pogonsko napravo za stabilnost pri strugah IV. kategorije, s čimer se prepreči tveganje zaletavanja osebja.
Požarno rešilna služba okrožja Lake je leta 2022 zmanjšala število vdrev v vodo za 78 % po uvedbi oddaljenih reševalnih platform. V 47 poplavskih reševanjih so bile vse žrtve rešene s pomočjo dronov s privezanimi splavi, medtem ko so gasilci sodelovali z višjih položajev. Ta pristop je odpravil nevarne pregone nizvodno skozi kanale, polne odveži.
Operaterji ohranjajo strateški nadzor prek senzorskih podatkov v realnem času, pri čemer je za končno izklopitev drona obvezen potrditev človeka. To zagotavlja, da odločitve o kotih evakuacije in medicinskih prednostih ostanejo pri izkušeni osebju. Hibridni model ohranja taktično prilagodljivost, hkrati pa ščiti reševalce pred nevarnostmi, kot so rušenje ledu ali izlitje kemikalij.
Droni za reševanje na vodi se lahko razvijejo v približno 90 sekundah bodisi s kopnega ali iz mobilnih enot, kar prebije vse običajne zamude pri sestavljanju reševalnih ekip in spuščanju čolnov na vodo, kar pogosto traja več kot 15 minut. Ti droni imajo vgrajene sisteme za letenje in prednastavljene postopke za izredne razmere, ki jim omogočajo hitro odzivanje. In ta hitrost je res pomembna, kadar nekdo tone, saj se po podatkih Aquatic Safety Coalition iz leta 2023 z vsako minuto pod vodo verjetnost preživetja zmanjša za približno 10 %. V takšnih primerih čas dobesedno rešuje življenja.
Najnovejši podatki iz 127 reševalnih misij kažejo, da droni v povprečju dosežejo žrtve v 3,2 minuti, medtem ko jih čolni doženejo v 8,1 minuti – kar predstavlja izboljšanje za 60 %. Ta časovna prednost je pogosto odločilna v primerih nesreče na hladni vodi.
Obalna mesta sedaj nameščajo brezpilotne letala na mostove, pristanišča in območja, ogrožena za poplave, kar omogoča reakcijo v manj kot 5 minutih na 92 % izrednih dogodkov na obali. To je v skladu z osveženimi smernicami FEMA, ki priporočajo uporabo letalskih sistemov kot glavnih reševalcev pri urbanih vodnih krizah.
Ekipe za nujno pomoč uporabljajo vodne reševalne robote, da omejijo izpostavljenost osebja tveganjem, kot so močni tokovi, podvodni odvezi in onesnažena okolja. Ti sistemi omogočajo reševanje žrtev, ne da bi bili potapljači izpostavljeni hipotermiji ali zrušitvi konstrukcij – dejavnikom, ki nastopajo v 58 % vodnih izrednih dogodkov, povezanih z okoljskimi tveganji (National Water Rescue Institute 2023).
Agencije sedaj prednostno uporabljajo robotizirano opremo pri reševanju na hitrih vodah, na ledu in pri kemičnih izlivih. Ta pristop, znan kot protokol »roboti najprej«, zmanjšuje izpostavljenost človeka ogroženju in omogoča pridobivanje podatkov v realnem času s termalnimi kamerami ter senzorji globine.
Sistem EMILY (Emergency Integrated Lifesaving Lanyard) je od leta 2023 izvedel več kot 820 oddaljenih reševanj, vključno s 47 operacijami pri poplavah zaradi hurikana. Zahvaljujoč mlaznemu pogonu doseže žrtve šestkrat hitreje kot človeški plavalec v valovih višine nad osem čevljev.
Analiza pomorske varnosti iz leta 2023 je ugotovila zmanjšanje vstopov potapljalkov za 63 %, kadar so robote uporabili za začetne ocene. Standardni postopki zdaj zahtevajo kartiranje nevarnosti s pomočjo dronov, preden se dovoli vstop človeku, kar znatno izboljša varnost reševalcev.
Reševalski roboti danes imajo dvojne senzorske nastavitve, ki združujejo sonarne posnetke s 360-stopinjskim kotom in infrardeče kamere, kar jim omogoča delovanje tudi, kadar je voda motna kot blato. Ta tehnologija reševalcem zagotavlja takojšnje zemljevide podvodnih površin in najde ujetne ljudi pod vodo vsaj štirikrat hitreje kot jih človeški potapljači lahko v takih razmerah z nizko vidljivostjo, kar kaže raziskava podjetja Blueye Robotics iz lanskega leta. Pred kratkim objavljena raziskava v reviji Naval Engineering Journal leta 2023 je pokazala tudi nekaj zelo impresivnega – roboti s kakovostnimi sonarnimi sistemi zaznajo predmete na dnu z natančnostjo okoli 82 odstotkov. To je veliko bolje v primerjavi s starodavno metodo, pri kateri ekipe vlečejo vrvi preko dna jezera, ki prinese pravilen rezultat le v približno 37 % primerov.
Reševalni droni uporabljajo tehnologijo SLAM (Simultaneous Localization and Mapping) za krmarjenje skozi porušene objekte in hitro tekoče poplavske vode. Za razliko od človeških potapljačev, ki so omejeni s svetlobo ali navitji vodilnih vrvi, robotski sistemi:
Reševalne ekipe poročajo, da te zmogljivosti zmanjšajo število vključitev potapljaških ekip za 58 % med operacijami pri poplavah v urbanih območjih.
| METRIC | Robotski senzorji | Tradicionalni načini | Izboljšanje |
|---|---|---|---|
| Čas zaznavanja žrtev | 2,1 minute | 8,7 minut | 76 % hitrejše |
| Površina preiskanega območja | 900 m²/min | 150 m²/min | 6-krat širši |
| Prepoznavanje nevarnosti | 94 % natančnost | 62 % natančnost | 52 % bolj natančno |
| Izpostavljenost operatorja tveganju | 0% | 100% | Odpravljeno |
To združevanje naprednih senzorjev omogoča neprekinjeno delovanje med nočnimi misijami ali v kemično onesnaženih vodah – okoljih, v katerih ekipe potapljačev ne morejo varno delovati.